Lahko bi rekla, da sem priletela samo za nekaj dni, da pogledam vašo pošto, odgovorim na najhujše težave in potem hitro nazaj na počitnice. Čeprav se, priznam, malce smešno sliši, da upokojenci hodijo na počitnice, ko pa itak ne delajo. Ampak vaša pošta je samo del resnice. Pravzaprav sem prišla tudi, da bi si spočila živce in se malo naspala. Spet ena čudna, boste rekli. Greš s počitnic domov, da se naspiš. Ne, nismo ga žurali, kot bi morda pomislili. Imam namreč en velik problem, ki ga povzroča neka majhna žival. To je komar. Ker smo poštar Geza, sosed Milivoj, moja vnukinja Anja in njen fant, preden gremo na morje, hoteli nov velik šotor najprej testirati, smo taborili ob nekem ribniku na Štajerskem. In tam je moja sladka kri privabila vse slovenske komarje, da so imeli en velik piknik, in sem pol noči preganjala te nadležne stvore po šotoru in okrog njega, ploskala in jih treskala s časopisom, drugo polovico noči pa sem se praskala. Moji sostanovalci niso imeli pojma, da komarji sploh živijo, da so se naselili v naš šotor in da ogrožajo mojo osebnost. Samo zjutraj so malo potožili, da sem nekam nemirno spala, in opazili, da imam polno čudnih rdečih bunk po rokah in hrbtu. Na pisma sem odgovorila, naspala sem se in jutri grem nazaj, ampak opremljena z vrečo maž, sprejev, obližev, tablet, lepilnih trakov za žuželke in prepričana sem, da bodo komarji, ko me tako oboroženo zagledajo pred šotorom, nemudoma odleteli čim dlje. Na Grenlandijo, če bo treba. Upam, da vi nimate podobnih težav na počitnicah in da uživate vsako minuto.

Vaša Justi

                                                                                                              Ilustracija: Igor Ribič